»Če želimo priti do resničnega, moramo dolgo in trdo delati. Zastavljam si veliko, pa vendar se mi ne zdi, da merim previsoko. Želim ustvarjati podobe, ki ganejo ljudi (...) Naj gre za figure ali krajine, ne slikam nečesa sentimentalno melanholičnega, ampak globoko bridkost.«
»Van Goghovo delo je še posebej vznemirljivo, saj je po nekaterih nedavnih analizah nastalo med njegovim bivanjem v Parizu, ko je pogosto iskal mir in možnost za ponovno odkrivanje malenkosti zunaj prestolnice, in poraja se prav ta občutek.«
»Matissa bodo obiskovalci po njegovih besedah lahko spoznali skozi knjigo del, ki jih je ustvaril v času bolezni. Pri teh je uporabljal tehniko kolaža, svoje oblike vodil od mej prepoznavnosti in enako kot pri plesu komuniciral skozi gib.«
»Zelo malo slik iz van Goghovega montmartrskega obdobja je ostalo v zasebnih rokah – večina jih je v zbirkah prestižnih muzejev po vsem svetu.«
»To se je najverjetneje poslabšalo ob kombinaciji alkoholizma in podhranjenosti, ki sta skupaj z naraščajočo psihološko obremenjenostjo vodila v krizo, med katero si je odrezal uho.«
»Preden sem prišel v Tarascon, sem opazil čudovito pokrajino z ogromnimi rumenimi skalami, nenavadno prepletenimi v najbolj presenetljive oblike. V dolinicah med temi skalami so bile vrste majhnih okroglih dreves z olivno zelenim ali sivozelenim listjem, ki bi bila lahko limonovci.«